Zgodovina

Zgodovina

Pomembne prelomnice v razvoju gasilskega društva Prevoje

Ustanovitev Gasilskega društva Brdo dne 30. septembra 1888 so narekovali zlasti pogosti požari na tem območju in okolici. Zaradi tega so občina Lukovica, Prevoje in Rafolče sklenile posebno zvezo in ustanovile Gasilsko društvo Brdo.

Za uvod naj naštejemo nekaj požarov, ki so ustanovitev pospešili. 12. aprila 1865 ob osmih zvečer je začelo goreti v spodnjih Rafolčah. Zaradi močnega vetra se je požar hitro širil. Pogorelo je vseh 13 domačij. Ljudje so se vsi rešili, le s težavo pa so pred ognjem rešili živino. Vse drugo živež in krma, kolikor so jo vaščani imeli, je zgorelo.

Velik požar na Prevojah je nastal 6. novembra 1873. Pri Lenki se je vnel maček v peči, kamor se je hodil gret. Goreč je tekel na podstrešjem ter tako zanetil ogenj. Zaradi vetra se je ogenj razširil na Šumovo domačijo, od tam pa k Francu Klopčič – Sobantu. Šele tu se je Prevojcem posrečilo ogenj ustaviti.

Pri Jožetu Ložarju na Rovah je gorelo 23. novembra 1873. Škode je bilo za 1.700 goldinarjev. V letu 1875 je v brdskem okraju pogorela domačija ter 8 glav živine. V črnem grabnu in na Moravškem je bilo še več požarov. Za ustanovitev gasilskega društva Brdo je bil odločilen požar 29. julija 1887 v Šentvidu. Ob enih se je zaradi grmade vnela hiša blizu cerkve. Ogenj se je razširil na pet domačij. Pogorele so vse hiše in gospodarska poslopja. Na pomoč so prišli domžalski gasilci in ogenj omejili. Za pomoč se časnikar – poročevalec zahvaljuje Janku Kersniku in sodniku Polcu.

Kronist je zapisal, da so gasilci pod vodstvom začasnega poveljnika uspešno vadili. Še preden pa so novo društvo organizirali, jih je že presenetil prvi požar. 29. oktobra 1888, okrog dveh popoldne, so sosedovi otroci zanetili pri igri požar v steljniku Lovrenca Igliča – Aleša v Rafolčah. Ogenj se je razširil na domačijo Tomaža Igliča in Jurija Breznika. Na požarišče so prihiteli vsi gasilci. Gasili so do 10. ure zvečer, ko so ogenj pogasili. Lovru Igliču je zgorelo popolnoma vse: pridelki, krma, žito in še celo svinja s prašički. Pred ognjem pa so obvarovali še več sosednjih stavb, med njimi tudi cerkev, ki je bila prav tako v nevarnosti.

8. grudna 1888 popoldne je  bil v Lukovici ustanovni občni zbor (slovesna obljuba) in volitve odbora in načelništva. Častni načelnik in pokrovitelj je bil gospod Janko Kersnik, notar na Brdu pri Lukovici. Luka Mlakar – načelnik, Josip Rus – podnačelnik, Karol Vever – poveljnik plezalcev, Jakob Novak – poveljnik brizgalničarjev in Anton Osolin – poveljnik.

Na pobudo Janka Kersnika, notarja in pisatelja na Brdu so prostovoljno Gasilsko društvo Brdo osnovali na slovesnosti v spomin 40. obletnice vladanja cesarja Franca Jožefa I., ki je bilo 30. septembra 1888 v Lukovici. Na tej slovesnosti so ustanovitev društva soglasno zaupali trgovcu in posestniku Luku Mlakarju. Ko so 7. oktobra 1888 vpisovali delovne člane društva, se jih je oglasilo 60, a so jih zaradi velikih stroškov za osebno gasilsko opremo sprejeli samo 35. Postavili so 18 društvenih pravil, ki so bila pisana v lepi slovenščini. Zanimivi so členi teh pravil. 11. člen določa: »Kdor brez veljavnega razloga izostane trikrat od vaje ali enkrat od požara se sme iz društva izključiti.« (knjiga, Na pomoč, str. 97).

Pravila so bila sestavljena na Brdu pri Lukovici 12. oktobra 1888, podpisali pa so jih: Janko Kersnik, Luka Mlakar, Karol Vever, Jakob Novak, Jopis Rus, Anton Jakše, Jurij Škofic, Nikolaj Mazuran. Ti so predstavljali tudi prvi odbor tega društva. Pravila so potrdili: za občino Lukovica Janko Kersnik, za Prevoje Jurij Škofic in za občino Rafolče Anton Jakše, ki ga je podpisal Jurij Škofic. Tako so torej ta dan občine Lukovica, Prevoje in Rafolče sklenile prepustiti skrb za požarno varnost novemu društvu.

8. decembra je deželna vlada potrdila društvena pravila. Ta dan je bila v Lukovici prva javna vaja, ki je dobro uspela, nato pa slovesna zaobljuba. Zatem so bile volitve odbora in načelnika. Ker je bil Janko Kersnik pobudnik in organizator, ki je novo društvo tudi finančno podprl, so ga že na ustanovnem občnem zboru izvolili za častnega načelnika in pokrovitelja društva. Za načelnika so izvolili Luka Mlakarja iz Lukovice, za podnačelnika pa Josipa Rusa iz Št. Vida pri Lukovici, za poveljnika brizgalcev Karla Veverja – Slaparja iz Lukovice, za poveljnika brizgalničarjev Jakoba Novaka iz Sela pri Št. Vidu, za poveljnika varuhov Antona Osolina, za zaupnika in preglednika Nika Mazurana in zaupnika Jurija Škofica. Ob tej priložnosti je bil pred zborom odlikovan s tolarjem in forintom Anton Osolnik iz Št. Vida, ker je ob požaru v Rafolčah prvi s konji prišel pred gasilsko obrambo in hitro pripeljal orodje na požarišče.

Dne 8. decembra 1888 so v člansko knjigo vpisali še 40 članov iz bližnjih vasi. Tako so za Domžalami in Kamnikom ustanovili tretje gasilsko društva v Kamniškem glavarstvu. Kranjska hranilnica jim je darovala 23. januarja 100 forintov, cesar Franc Jožef I. pa jim je podaril 16. marca 100 forintov, od deželnega odbora pa so 3. maja dobili 400 forintov.

Tedaj še niso imeli gasilskega doma, orodje so verjetno hranili pri Antonu Osolinu, zato pa je bil lahko pri vsakem požaru prvi. Dne 1. februarja 1889 je k društvu pristopilo še 38 članov, ki so bili v naslednjem letu na seznamu kot podporni člani. Med njimi je bilo kar 11 duhovnikov. Ti podporni člani so prispevali po 2 goldinarja letno v gasilsko blagajno. 28. septembra 1890 je bil občni zbor. Načelnik Mlakar Luka je hotel odstopiti, prav tako podnačelnik Jopis Rus, vendar so ju pregovorili, da sta prevzela funkciji še za eno leto. V aprilu 1891 je časnik Slovenski narod objavil novico da ima Prostovoljno gasilsko društvo Brdo nov gasilski dom.

Za Lukom Mlakarjem je načelništvo prevzel Karol Vever – Slaparjev iz Lukovice. Društvo je vodil vse do svoje tragične smrti 22. aprila 1896, ko je z dvema delavcema odpiral apnenico. Pri tem se mu je vdrl strop in padel je vanjo. Niso ga mogli rešiti in je zgorel, star komaj 32 let. V letu 1897 je umrl ustanovitelj in častni načelnik gasilskega društva Brdo gospod Janko Kersnik v starosti 45 let.

Leta 1948, in sicer 29. avgusta, je bil zadnji občni zbor prostovoljnega gasilskega društva Brdo. Takrat je začelo delovati gasilsko društvo Prevoje, ki je prevzelo vso opremo in skrb za požarno varnost v celotnem okolišu. To je razvidno iz dokumentov Rešitev dne 9.9.1948, ki ga je izdal Odsek za notranje zadeve v Kamniku. V organe društva so bili izvoljeni predsednik Martin Andrejka, poveljnik Jože Lončar, podpoveljnik Jakob Šarc, desetar Vid Rak st., blagajnik Ivan Iglič, vodja Franc Lončar, pomočnik krajevnega poveljnika Jakob Šarc, poveljnik za Lukovico Franc Cerar, za sanitetno Stanko Cerar in za mladino Peter Gostič. V gostilni Rus v Šentvidu so sklenili, da ustanovijo Prostovoljno gasilsko društvo Prevoje, katerega predhodnik je Gasilska četa Brdo, s sedežem in gasilskim domom na Selu pri Lukovici. Na tej seji so tudi sklenili, da si bodo zgradili nov gasilski dom in za pomoč prosili Okrajno gasilsko zvezo v Kamniku in hkrati ugotovili, da potrebujejo 500 metrov novih cevi in delovne obleke. Opremo se vzeli na selu od Gasilske čete Brdo, prav tako pa tudi motorno brizgalno z vozom in ročno brizgalno. To opremo so shranili v Škofčevo mlekarno, vendar so bili ti prostori skrajno neprimerni za shranjevanje, poleg tega pa je te prostore zahtevala zase Kmetijska zadruga. Leta 1949 so prinesli vso opremo v prostore bivše mlekarne. Vpeljali so nočno dežurstvo, ob času žetve in mlačve, po dva člana.

Državni zavarovalni zavod v Ljubljani je leta 1950 odobril 300.000 din posojila za gradnjo gasilskega doma. S tem denarjem so kupili kritino, opeko in apno. V prostovoljno delovno akcijo so se vključili vsi gasilci. 11. marca 1953 je predsednik za izgradnjo nove gasilskega doma Rak Vid st. imel prvo sejo. Občinski ljudski odbor iz Lukovice je prevojskim gasilcem brezplačno dodelil gradbeno zemljišče. Največ zaslug za to ima predsednik občine Lukovica tovariš Andrejka Martin st. Glavni organizator gradnje je bil Lončar Franc, zbral je največ lesa pri kmetih, dobil je zidarje in delavce, skrbel je za hrano. Tesarska dela sta opravila Lukman Janko in Hribar Franc. Gasilski dom je bil po treh mesecih pod streho. Pri izgradnji so pomagali tudi mlajši člani, mladinci in pionirji. V tem času je bilo opravljenih približno 1500 prostovoljnih delovnih ur. Dom je bil pokrit 14. decembra 1953.

Prvega junija 1958 je društvo razvilo nov prapor. Pokrovitelj je bila delovna organizacija Helios Domžale, kuma pa Jaka Šarc in Jelka Andrejka. 5. Junija 1966 smo kupili prvo motorno brizgalko Sora. Kumovala sta Štefka Lenček in Tomaž Urankar. 2. avgusta 1970 smo kupili obnovljen gasilski avto kombi. Kumovala sta Marjanca in Franc Pristav. Pokrovitelj je bila delovna organizacija Helios Domžale. Ob 85- letnici obstoja društva smo izročili svojemu namenu novo motorno brizgalno Rosenbauer. Leto kasneje smo prevzeli nov avto kombi Fiat Zastava 1300. Pokrovitelj je bila Krajevna skupnost Prevoje, kumovala sta Terezija Strehar in Martin Andrejka, st. V letu 1987 smo nabavili novo orodno vozilo TAM 80 T5, pomnožilo se je članstvo, nenehno se je obnavljal dom, oprema se je vsako leto dopolnjevala. Proti koncu tisočletja je bilo kupljeno gasilska avtocisterna TAM 130 s 4000 litri vode.

Tako kot skoraj vse druge moderne spletne strani, tudi naša uporablja sistem piškotkov. Piškotke uporabljamo za izboljšanje kvalitete storitev na spletni strani in pod nobenim pogojem za zbiranje informacij, preko katerih bi vas bilo mogoče identificirati! Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.

EU Cookie Directive Module Information